Dijaki in dijakinje 2. letnika tehnik računalništva (2R3) smo v tem šolskem letu prvič sodelovali v projektu Krokus, ki je nastal z namenom ohranjanja spomina na judovske otroke, umrle v holokavstu, ter tudi vse ostale otroke, ki so bili žrtve nacizma.
V okviru tega projekta smo sredi novembra pred našo šolo posadili čebulice rumenega žafrana ali krokusa, saj rumeni cvetovi spominjajo na rumeno Davidovo zvezdo, ki so jo Judje v času nacističnih preganjanj morali nositi na roki.
27. januarja smo s posebno šolsko uro namenjeno ravno tej temi obeležili svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Po opravljeni učni uri smo se odpravili na teren po murskosoboških ulicah. Raziskali smo, v katerih hišah so pred deportacijami leta 1944 prebivali murskosoboški Judje in si ogledali vse stavbe, ki so prej bile v njihovi lasti in še danes stojijo.
Pred 2. svetovno vojno je v Prekmurju živelo veliko Judov, Judovska skupnost v Murski Soboti pa je predstavljala največjo Judovsko skupnost na območju Slovenije. Murska Sobota je že leta 1852 postala sedež rabinata, konec 19. stoletja pa je bila v Murski Soboti pravno in uradno ustanovljena Judovska skupnost. V mestu je pred vojno živelo več kot 300 Judov, ki so bili vodilni veletrgovci, v njihovi lasti pa so bile številne trgovine, gostilne, lekarna, tiskarna, vinoteka itd. Ob tem, ko smo raziskovali njihovo zgodovino in hiše, v katerih so prebivali ali delovali, smo spoznavali tudi zgodbe treh bolj znanih judovskih družin iz Murske Sobote, in sicer Berger, Hahn in Frim. Ogledali smo si Bergerjevo in Hahnovo vilo, pred katerima so tudi spotikavci, ki spominjajo na člane omenjenih družin, ki so bili žrtve holokavsta. Na koncu smo obiskali tudi Judovsko pokopališče.
Od aprila do novembra 1944 so se začele deportacije prekmurskih Judov. Za murskosoboške Jude je bil usoden 26. april, ko jih je bila večina deportiranih v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Večina jih je umrla v plinskih celicah. Soboške Jude so na 26. april zgodaj zjutraj odgnali na zbirno mesto – v soboško sinagogo na Lendavski ulici, od tam pa na železniško postajo, kjer so z vlakom potovali najprej v Čakovec, od tam pa v Nagykanizso ter v koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau. 26. aprila zato obeležujemo dan spomina na množične deportacije Judov iz Prekmurja.
Da bi obeležili ta tragičen dogodek, smo dijaki in dijakinje 2R3 najprej raziskali zgodovino murskosoboške sinagoge, nato pa smo se odpravili na teren še enkrat; sprehodili smo se do mesta, kjer je nekoč stala sinagoga, danes pa tukaj stojita »židovski blok« in spomenik, ki spominjata na sinagogo. Nato smo se odpravili na železniško postajo, kjer na deportacijo soboških Judov spominja obeležje »Pozabljeni kovček« ob klopi z napisom »V spomin na izgnane in umorjene Jude Prekmurja april – november 1944«. Obeležje ponazarja prtljago z največ 20 kg, ki so jo Judje lahko vzeli s seboj na pot in jim je ob prihodu v taborišče bila odvzeta.
Seznanjanje s tematiko holokavsta je bilo na podlagi raziskovanja zgodovine domačega mesta in družin, ki so prebivale tukaj, za nas popolnoma drugačno doživetje. Vsakodnevno se namreč sprehajamo po mestu in ko hodimo mimo teh stavb, ki so nekoč bile dom ali delovno mesto številnih pomembnih družin, ne razmišljamo o tem, kakšna je njihova zgodba. Tragična usoda soboških Judov (in vseh ostalih), ki so predstavljali izjemno pomemben gospodarski in kulturni steber Murske Sobote in celotnega Prekmurja, nas opozarja na veliko nevarnost sovraštva, predsodkov in diskriminacije ter nas opominja na pomen strpnosti ter spoštovanja vseh ljudi ne glede na razlike in drugačnosti med nami. Glede na aktualno dogajanje v naši bližini in po svetu si moramo še toliko bolj prizadevati za ohranjanje sožitja in miru za boljši in lepši jutri za vse nas in prihodnje generacije.
Dijaki in dijakinje 2R3 s profesorico Moniko Kolarič
